Peticija in nova zgradba FRI

Pred študenti računalništva in informatike ter kemije in kemijske tehnologije so lepi časi :)

Včeraj so namreč otvorili novo zgradbo za omenjeni fakulteti.

Lokacija: za Inštitutom za biologijo, torej, zraven živalskega vrta Ljubljana

Celoten kompleks je izredno lep, moderen, prostoren.

Kratek prispevek si lahko ogledate na spletni strani 24 ur:

http://www.24ur.com/novice/slovenija/odprli-fakulteto-katere-diplomanti-in-diplomantke-ne-bodo-imeli-tezav-z-iskanjem-sluzbe.html

Potek gradnje pa na povezavi:

http://gradnja.fri.uni-lj.si/

Nova stavba pa ima en problem. Dostopnost do nje je dosti slabša kot do stare stavbe na Tržaški cesti. Baje je župan Janković obljubil novo LPP linijo, ki bo potekala mimo živalskega vrta, kar nam bo olajšalo pot. (Linija 23 je za naše potrebe neučinkovita.)

Ker pa smo študenti FRI-ja in FKKT-ja tudi strastni športniki, se ob lepem vremenu raje kot z avtobusi vozimo s kolesi. Trenutno imamo postajališče za sistem BicikeLJ (več o BicikeLJ-u si lahko preberete tukaj) zelo blizu fakultete, od naslednjega študijskega leta dalje pa temu na žalost ne bo več tako.

Sprožili smo internetno peticijo, kjer nam lahko z oddajo svojega podpisa pomagate tudi Vi. Ko se bo nabralo zgledno število podpisov, bomo na Mestno občino Ljubljana javili pobudo za izgradnjo postajališča v okolici nove stavbe. Trenutno najbližje postajališče je preprosto preveč oddaljeno.

Svoj podpis lahko oddate preko spletne strani:

http://www.pravapeticija.com/postaja_bicikelj_blizu_nove_zgradbe_fri

Hvala!

Če se bo celotna zadeva izkazala za uspešno, bom z veseljem pomagal pri pobudah za postajališča tudi po drugih koncih Ljubljane. Sistem BicikeLJ je namreč izredno uspešen in želimo si ga razširiti še na območja Ljubljane, kjer postajališč zaenkrat še ni. Na primer: na celotni dolžini Šmartinske ceste ni niti enega postajališča. Prav tako v bližini Kodeljevega, na Štajerski cesti, Dolenjski cesti, ...

Še enkrat se Vam zahvaljujem za oddan podpis in se priporočam, da povezavo do peticije delite naokoli.

Hvala :)

Zgodba

Odprl je vrata svoje male, zadušljive sobe, vrgel torbo ob steno in se usedel na posteljo. Pogledal je po sobi in se začudil. Vse predmete, pohištvo, opremo je do tedaj gledal le skozi uporabnost v sedanjosti. Toda ta dan je bil drugačen. Na čemurkoli se je ustavil njegov pogled, ga je ta predmet spomnil na dogodek iz preteklosti. Na pot, po kateri je prišel po njega. Na dan, ko si je zanj vzel največ časa. Vzrok, zakaj si ga je želel.

Vse se mu je gnusilo. Za stvari, ki jih ni več uporabljal, mu je bilo žal svojega, še posebej pa denarja svojih staršev. Nista mu kupovala veliko kratkotrajno zanimivih stvari, na primer igrač. Pa vseeno mu je bilo žal, da si jih je kdajkoli sploh želel. Zaradi vseh teh misli, se mu je utrnila nova. Človek gre skozi različne faze življenja. Ko je v mladih letih, ga zanimajo druge stvari kot tiste, ki ga zanimajo, ko ima svojo družino. Nič ni za zmeraj. Nič ni večno. Ni vedel, kako se počuti ob tem. Bilo mu je žal, da iz obdobja, ki je minilo, ne potrebuje skoraj ničesar več. Toda vseeno je vedel, da je takrat potreboval večino, česar je imel, da se je lahko razvil v to, kar je. Materialne stvari so mu prinesle znanja, spretnosti, lastnosti. S pomočjo vsega, kar so mu nudili v otroštvu, si je izoblikoval značaj, drugačen od ostalih značajev. Vedno je verjel, da je nekaj posebnega, da mu nihče ni enak. Dni, ko se je počutil samozavestnega, je preživel misleč, da je v svoji enkratnosti boljši od vseh, da ima lastnosti, ki ga delajo najboljšega. Ostale dni se je počutil kot zavržen, slab unikat.

Zdaj, ko je sedel na svoji postelji in razmišljal o svojem otroštvu, je ugotovil, da sploh ni bilo pomembno, kako se je takrat počutil, saj ljudje niso opazili, sam ni spremenil obnašanja. Mislil si je že, da ni nikomur mar zanj. Spet drugič je verjel, da se svet vrti okoli njega. Da je on sam edini povezovalni člen.

Vse te misli so se menjavale. Belo. Črno. Tudi sivo. Vedno več sivega.

Vedeti ali doživeti

Kaj je tisto, kar nam bo pomagalo, da se v življenju kar najbolje odrežemo? Da dosežemo večino potencialov in v starosti z veseljem gledamo nazaj v preteklost?

Vsi vemo, da je znanje pomembno. Vsi vemo, da so izkušnje pomembne. Pa sta ta dva pojma enakovredna?

Moje mnenje je podobno tistemu o skromnosti (preberi). Nikoli se ne da z gotovostjo trditi, da bo znanje nadvladalo izkušnje in obratno. Vse stvari so relativne, veliko je odvisno od situacije, konteksta. Vedno je treba reagirati v skladu z okoljem. Ko doma slišite svojo najljubšo pesem, zapojete, zavriskate, ... Pa to naredite tudi v javnosti?

Nekateri študenti gredo na izpit z večjim optimizmom po tem, ko so požrli vso teorijo predmeta, drugi, ko so predelali vse možne vaje. Torej, ni odvisno le od situacije, temveč tudi od človeka. Pa saj smo se tega učili že v šoli.

Razmišljam dalje.

Ko si v najstniških letih, je izobraževanje seveda ena pomembnejših stvari. Če hočeš uspeti, imeti dobre ocene, se ne moreš zanašati zgolj na "izkušnje". 

Ampak formalno izobraževanje traja dosti manj kot naše celotno življenje (pustimo frazo, da se učimo vse življenje). Pa tudi v teh mlajših letih se dogaja dosti več kot le šola.

Ko pa pridemo do "izvenšolskega" in "pošolskega" življenja, so, vsaj po mojem mnenju, pomembnejše izkušnje. Učiti se na napakah svojih prednikov, jah, saj gre; teorijo poznamo. Pa vsi vemo, da smo morali, kot majhni otroci, na štedilnik postaviti svojo roko.

Preprosto je. Več situacij daš skozi, več izkušenj pridobiš, lažje je reagirati na način, da nam bo rezultat všečen. Imeti v mislih: "OK, to sem že počel, nič neznanega. S tem se znam spopasti." ali "Aha, to izgleda pa tako. Kaj so mi že rekli naj storim, ko pride do tega?" 

Kaj vam je ljubše?

Sem prepričan, da ima večina na svoji strani raje izkušnje. Preprosto navda te s pogumom, optimizmom. "Ah, to pa res ni težko." Pa tudi če je, veš, da si se s tem že srečal, in ti je lažje.

Zato veliko bolj obžalujem priložnosti, ki so mi ušle iz rok, zapravljene trenutke, kot pa neumnosti, ki sem jih storil. Zaradi teh neumnosti vsaj vem, česa ni pametno početi. Nikoli ni bilo nič hujšega, zato jih ne obžalujem. Pravzaprav se jih bolj poredko spominjam. Dosti redkeje kot tistih prvih priložnosti.

Nekaj na to temo sem spisal že v objavi Čas.

Zato sem se odločil, pred sekundo, da bo to moja novoletna resolucija. Izkoristiti trenutek, priložnost, dan.

Seize the day

Carpe diem

Kaj bo pa tvoja?

Bi še pisal, pa vem, da je že tako predolgo za večino od vas :)

Še malo Tommyjeve glasbe: