Moja Prva Aplikacija

Ker sem študent računalništva in se spodobi, da v prostem času kaj sprogramiram, sem med temle vikendom spisal in na Play Store objavil svojo prvo aplikacijo:

Suit Up Like A Man

Torej, kaj počne tale moja aplikacija?

Malo izobražuje :)

V njej boste našli pravila formalnega oblačenja za moške (smokingov in frakov še ni notri). Obleke, kravate, srajce, ... Zraven sem dodal še nekaj slikic, kaj početi, česa ne (Dos & Don'ts) ter nekaj kravatnih vozlov. Navodila za zavezovanje le-teh bom mogoče dodal v naslednjih posodobitvah.

Nekaj screenshotov:

Dejte si jo prenest (na tej povezavi), preglejte in mal pokomentirajte. Punce pa jo podtaknite fantom, da se bodo znali pravilno obleč :D

Nadaljevanje zgodbe

Razmišljal je o tem, kakšen bo njegov najboljši dan.

Prišel je na idejo, da bo to takrat, ko bo sprejel dejstvo, da preprosto ne more biti najboljši v vsem. Da, več ljudi ko bo spoznal, v manj stvareh bo najboljši.

Vedno pride nekdo, ki je bolšji od tebe. Lahko si najboljši nekaj časa, a to se bo spremenilo.

Imel je cilj: postati državni prvak. Najraje bi postal športni prvak, a ni bil član nobene ekipe, ki bi bila sposobna poseči po takih lovorikah. Tudi sam ni bil izjemno nadarjen za kak šport.

Enkrat mu je na enem izmed tekmovanj iz znanja, ki jih je kar nekaj, uspelo osvojiti prvo mesto v državi. Bil je zelo ponosen. Šele čez nekaj tednov je dojel, da mu je uspelo doseči verzijo zadanega cilja. A vseeno ni bil pretirano vzhičen, saj bi mu veliko pomenil le tak športni uspeh. Sprijaznil se je, da ga verjetno ne bo osvojil. Da ni dovolj športnika, da ne vztraja dovolj dolgo v stvareh, ki se kasneje izkažejo za dobre, vredne vztrajanja in naporov.

Tak je bil vse življenje. Tega je bil vajen. Pa vseeno je bila v njem vedno prisotna tista želja, tisto hrepenenje po tem, da bi končno uspel v nečem, njemu pomembnem, da bi deloval v skladu  z željami in ne zgolj v duhu - saj ne morem nič narediti. To bi ga dvignilo, dvignilo nad bit po kateri je bival vsa leta. Postal bi večji človek. Samoaktualiziran. Tega si je želel. Zadovoljiti te najvišje potrebe. A to bi lahko dosegel le sam. Nihče mu tega ne more dati.

Ura je bila pet popoldne. Skozi okno je že opazil bleščanje Sonca, ki mu je prihajalo naproti. Ob popoldnevih in večerih je svojo sobo oboževal, saj je bilo v njej, zlasti poleti, veliko sončne svetlobe. Zjutraj ni bilo Sonca od nikoder. Vstajal je na drugi strani sveta. To je sovražil. Želel si je Sončeve svetlobe skozi ves dan. Pa je ni dobil.

Zvečer je šel na sprehod s svojim psom.

Viski s cimetom in jabolki

Končno konec izpitnega obdobja! Včeraj sem imel zadnji izpit, zdaj sem pa dva tedna frej.

Za ta poseben dogodek, sem par dni nazaj prvič poizkusil en recept, ki sem ga naključno našel na internetu: Apple and Cinnamon Infused Whiskey ali po naše z jabolki in cimetom prežet viski. Sliši se super :)

Se mi pa zdi, da je najboljši čas za tak viski okoli božiča, cimet in jabolka so nekako del tistega časa. Ampak! Se ga ne bomo branili niti zdaj.

Torej, recept je zelo enostaven. Sestavine so tri, potrebščin je nekaj več:

• seveda viski (naj ne bo predober, ker bi ga bilo škoda)
• cimetova skorja (palčke), sam sem dal 3 vrečke (12 palčk), lahko tudi manj
• jabolka, dva ali tri

Jabolka olupite, narežite na majhne krhlje ter skupaj s cimetovimi palčkami vrzite v stekleno posodo. Sam sem uporabil posodo za bovlo, še bolje pa je, da uporabite tako, da se jo da neprodušno zapreti, kozarec za vlaganje, ... 

Nato pa preprosto zalijete z viskijem in zaprete posodo.

Ker se mi je zdelo, da sem uporabil preveč jabolk (viski jih ni prekril), sem šel naslednji dan še po eno steklenico viskija.

Celotno zadevo postavite nekam na hladno (shramba, klet) in pustite na miru. Za koliko časa? Tu sem naletel na zelo različna navodila. Eni so rekli, da pustimo zgolj čez noč, drugi teden, dva, nekateri celo do enega meseca (baje se šele takrat viski popolnoma prežame z jabolki in cimetom). Poskusite. Ko se odločite, da je dovolj, zadevo preprosto precedite (tudi skozi filtrirni papir ali čisto krpo) in pretočite.

Po treh dneh

Mi smo imeli pokušino po treh dneh (konec izpitov) in ni bilo slabo. Bom pa pustil še vsaj kak teden.

Najbolj se je čutilo cimeta (možno, da sem ga dal preveč). Ampak dišalo je pa prav božansko.

Ta recept lahko uporabite tudi za kako drugo pijačo, z drugimi sestavinami (vanilijevi stroki, ingver, čili, ...). Eksperimentirajte!

Torej, ideja za darilo, ki bo skoraj vsakemu ljubitelju viskija všeč. Ali pa preprost način kako "oplemenititi" kak slab viski.

Na zdravje!

Liebster Award: 2014 Edition

Today, I got genuinely surprised when I found out that I was nominated for the Liebster Award. Even more so, because I had no idea what the hell that was. Now that I've gotten to know what its all about I would like to thank Klavdija of C'est la vie for nominating me. Do check out her blog, interesting stuff!

Now to the real deal. First the rules: 

• Thank the person who nominated you and link back up to their blog
• State 11 facts about yourself
• Answer the 11 questions given to you by the nominator
• Nominate 11 other bloggers for this award who have less than 200 followers 
• Create 11 questions for your nominees to answer
• Let the nominees know that they have been nominated by going to their blog and notifying them

Interesting and not so interesting facts about me:

• I wear glasses at home and contact lenses whenever I'm in public.

• I still speak a bit of French, but it is getting worse with every day of not using it.

• Its the same with Russian, only worse, because I had only been learning it for two years in grammar school. I can still read Cyrillic though.

• I have a fox-coloured eurasier (eurasian) dog named Dina.

• I started cutting my own hair last October.

• I hate smudges and finger prints on my glasses.

• I have "a small amount" of OCD, think greatly of humour and people with great sense of it.

• I pick up my guitar every few days and play for an hour, usually when everyone else in my house have already gone to bed.

• In primary school I always wanted to be a waiter. Then in grammar school I wanted to go study Law or Architecture. I ended up studying Computer and Information Science.

• I love suits, ties, coats, ... and often comment on how men are dressed on TV or out on the street.

• I love Suits, Game of Thrones, Mad Men, Top Gear and some others.

Answering my nominators questions:

• Describe yourself in one sentence.

I can be quite uninteresting (though rarely), sometimes indifferent, sometimes eager, think highly of myself, funny, smart, hetero-sapiosexual.

• What is your favourite music?

I don't have a favourite genre, because I like so many of them. I listen to almost everything. Most interesting are probably drum 'n' bass, dubstep, glitch hop. I love Tommy Emmanuel, The Beatles, Gramatik, Fox Stevenson, Netsky, Frank Sinatra, Dalmatian music. I love singing along The Beatles or Frank. I like Andrea Bocelli, Luciano Pavarotti, ...

• What is your favourite food? 

Another decision I cannot make. I love a lot of different food, I adore meat, hate veggies. I've only tried it once, but I like sushi too.

• Where would you be in this very moment, if you had unlimited money and time?

Travelling around the world and settling in New York in a big, beautiful apartment (like Harvey's in Suits) with a great view, or here.

• Which are your favourite movies? (name 3)

Too many choices, cannot be done.

• What scares you the most?

Probably failing miserably at something, anything.

• What you really don't like?

Studying. I just don't have the nerves.

• What are your biggest dreams?

I don't have dreams, I have goals. Making it big with something I love doing.

• Do you want to get married and have kids one day or are you more like a careerist?

I would like to get married (not any time soon), have two children, a boy to carry the name and a girl.

• Your favourite city or destination in the world?

I actually haven't seen much of the world yet, but right now, New York.

• If you had to choose one supernatural power, what would you choose?

Being able to read other people's minds.

My nominees (in alphabetical order):

Backpackers

blush

Everyday

Filmarija

gola hrepenenja

Katja Perko & Nikon

Ninalena
pike velike

po dežju

Travel the World - Tajska 2013

Za srečo ni tablet.

My questions:

1. Who are you (some details, not written above)?
2. To what do you dedicate most of your spare time?
3. Which was the most memorable trip you ever took or event/gathering you've attended?
4. What are your thoughts on vegetarianism?
5. Does money buy your happiness? How so?
6. Your current or childhood idol is? Let's make it both, childhood and current :)
7. How do you express yourself (or your creativity) besides writing your blog?
8. Is your biggest regret something you did or something you haven't done?
9. Tell me your favourite alcoholic and non-alcoholic drink.
10. How important is music to you? What is mostly playing on your iPod, radio, computer, ...?
11. Are you happy?

Finished :)

Have a great week everyone!

Začetek

Že dvajset novoletnih praznovanj sem dal skozi, že dvajseti "novi" začetek se je zgodil par dni nazaj. Je pa še prezgodaj, da bi lahko govoril o tem, da bo letos vse drugače. Gotovo bo kaj novega.

Prva fotka letos

Naj bo res čimbolj pestro in razburljivo, ker dolgčasa noben ne mara! Ni nujno, da se dogajajo same dobre in lepe stvari, kontrast je namreč potreben.

Želje?

Jah, jih je mnogo. Vse imajo potencial za uresničitev, je pa seveda na meni, da za to poskrbim.

Res si želim, da bi letos moja omara dobila nekaj iz tvida (čeprav bolj ko razmišljam, bolj dvomim, da bi na meni dobro izgledalo).

nekaj takega ...

ali pa s takim vzorcem

Še naprej se trudimo, da Slovenija ostane lepa dežela z dobrimi medčloveškimi odnosi. Rezultati moje kratke ankete so pokazali, da vas je večina novo leto pričakala nekje v Sloveniji. Kar je super, saj premalo poznamo našo državo, nudi pa nam veliko. Družba je bila pretežno družinskega ter prijateljskega značaja.

Slovenija je, na zunaj, četrta najmirnejša država na svetu. Ostanimo še letos tako visoko.

Aja, pa mal snega nej nameče, ker tole je že mal smešn :)

Bi bilo dosti bolj čarobno s snežinkami

Naredite si leto 2014, kakršno si želite. Nihče ga ne bo ustvaril namesto vas ;)

Bistvo življenja

Vsem želim polno in veselo leto 2014! Naj bo še boljše kot letošnje :)

Zdaj pa na temo. 
Lahkoten pogled na bistvo življenja.

Naloga vseh živali je, da jejo, se razmnožujejo, preživijo. Ohranjanje rodu, ohranjanje življenja.

Nekaterim živalim je to tudi bistvo. Radi mislimo, da tistim, nižjim na evolucijski lestvi. Verjetno imamo prav.

Vsem ostalim pa bistva življenja ne nalaga naloga. Preživetje je seveda ena najpomembnejših stvari, a nam ne pomeni veliko, če je prazno. Največkrat preberem tole, o prijateljstvu: 

"Prijateljstvo ni pomembno za preživetje, mu pa daje vrednost."

Tako je z večino stvarmi, ki so nam drage. Pomembne so zgolj zato, da naše življenje ni prazno. Torej, če je naloga našega življenja, da ohranjamo rod, je njegovo bistvo, da si ga napolnimo s stvarmi, ki nam ga bodo naredile popolnega.

Smo ene redkih živali, ki se sprašujejo po bistvu življenja, vse ostale zgolj sledijo nalogi. Pomembno pa je, da se zavedamo, da moje bistvo ni enako tvojemu. Jaz si bom izbral svoje in živel po njem. Če mi ne uspeva, sem si kriv sam.

Prihajajoče

Že kdo ve, kaj nam bo prineslo?

Bo boljše kot letošnje?

Je bilo letošnje slabo?

Ideja za konec leta, pobrana od Toneta Partljiča:

Vzemite list papirja in nanj napišite vse kar ste letos dosegli, presegli, kaj vam je uspelo, za kaj vam je zmanjkalo časa in je ostalo na seznamu za leto 2014.

Jaz se veselim vsakega novega leta. Nobeno ni bolj posebno kot drugo, so pa vsa zanimiva.

Bomo že videli, kaj bo prišlo.

Vedeti ali doživeti

Kaj je tisto, kar nam bo pomagalo, da se v življenju kar najbolje odrežemo? Da dosežemo večino potencialov in v starosti z veseljem gledamo nazaj v preteklost?

Vsi vemo, da je znanje pomembno. Vsi vemo, da so izkušnje pomembne. Pa sta ta dva pojma enakovredna?

Moje mnenje je podobno tistemu o skromnosti (preberi). Nikoli se ne da z gotovostjo trditi, da bo znanje nadvladalo izkušnje in obratno. Vse stvari so relativne, veliko je odvisno od situacije, konteksta. Vedno je treba reagirati v skladu z okoljem. Ko doma slišite svojo najljubšo pesem, zapojete, zavriskate, ... Pa to naredite tudi v javnosti?

Nekateri študenti gredo na izpit z večjim optimizmom po tem, ko so požrli vso teorijo predmeta, drugi, ko so predelali vse možne vaje. Torej, ni odvisno le od situacije, temveč tudi od človeka. Pa saj smo se tega učili že v šoli.

Razmišljam dalje.

Ko si v najstniških letih, je izobraževanje seveda ena pomembnejših stvari. Če hočeš uspeti, imeti dobre ocene, se ne moreš zanašati zgolj na "izkušnje". 

Ampak formalno izobraževanje traja dosti manj kot naše celotno življenje (pustimo frazo, da se učimo vse življenje). Pa tudi v teh mlajših letih se dogaja dosti več kot le šola.

Ko pa pridemo do "izvenšolskega" in "pošolskega" življenja, so, vsaj po mojem mnenju, pomembnejše izkušnje. Učiti se na napakah svojih prednikov, jah, saj gre; teorijo poznamo. Pa vsi vemo, da smo morali, kot majhni otroci, na štedilnik postaviti svojo roko.

Preprosto je. Več situacij daš skozi, več izkušenj pridobiš, lažje je reagirati na način, da nam bo rezultat všečen. Imeti v mislih: "OK, to sem že počel, nič neznanega. S tem se znam spopasti." ali "Aha, to izgleda pa tako. Kaj so mi že rekli naj storim, ko pride do tega?" 

Kaj vam je ljubše?

Sem prepričan, da ima večina na svoji strani raje izkušnje. Preprosto navda te s pogumom, optimizmom. "Ah, to pa res ni težko." Pa tudi če je, veš, da si se s tem že srečal, in ti je lažje.

Zato veliko bolj obžalujem priložnosti, ki so mi ušle iz rok, zapravljene trenutke, kot pa neumnosti, ki sem jih storil. Zaradi teh neumnosti vsaj vem, česa ni pametno početi. Nikoli ni bilo nič hujšega, zato jih ne obžalujem. Pravzaprav se jih bolj poredko spominjam. Dosti redkeje kot tistih prvih priložnosti.

Nekaj na to temo sem spisal že v objavi Čas.

Zato sem se odločil, pred sekundo, da bo to moja novoletna resolucija. Izkoristiti trenutek, priložnost, dan.

Seize the day

Carpe diem

Kaj bo pa tvoja?

Bi še pisal, pa vem, da je že tako predolgo za večino od vas :)

Še malo Tommyjeve glasbe:

Domači motivi

Ko ti cesto razkopavajo za nov vodovod, moraš pogledat kaj zanimivega se najde doma.

Modesty

Being modest is all good and well. There are some people, that just simply cannot behold a greater meaning; it is better to remain in their eyes, modest. Because, not surprisingly, there are a lot of such people out there. Well, the majority is that kind. And they may misinterpret. Leading to you being seen in the eyes of all people surrounding you as a cocky and arrogant man. So, be careful. The absence of modesty is for those, who can comprehend it's purpose.

Some think modesty is for the weak. Not necessarily true. Modesty is for the opportune moment. When it needs to be there.

But sometimes it can be harmful. So stay away when it is. Your dreams, your plans for the future, your success; don't be modest when it comes to that. Live it up. Dream without limitations.

Allow yourself to live without modesty in places and times, where and when it cannot and won't hurt you.

About which part of your life do you want people to wonder?

Ne vleci moškega za kravato

Naslov ima dobesedni in metaforični pomen. Bom začel z dobesednim.

Etika za mlajše generacije:

Ko moški (lahko tudi ženska) nosi kravato, pomeni, da gre oziroma je na nekem formalnem ali njemu posebnem dogodku. Odločil se je, da bo nosil kravato in upajmo, da se je potrudil, izbral lepo kravato (primerna barva, vzorec) ter naredil lep vozel. Morda mu dogodek veliko pomeni in se je odločil, da bo kravato zavezal na poseben način, ustvaril zanimiv vozel.

(Na stanje kravate mora biti moški zelo pozoren. Lepo, drago, svileno kravato lahko zlahka pokvariš s slabim vozlom, z napačno dolžino, ... Ti "kiksi" ne pokvarijo le kravate, ampak, v mojih očeh, celotno zunanjo podobo.)

"Eldredge" vozel

Kakorkoli, če oziroma ko opaziš, da moški nosi kravato, ga pohvali, vprašaj zakaj se je odločil zanjo, podvomi v ustreznost kravate dogodku, ipd. Naj ostane pri opazovanju. Če ti dovoli, lahko potipaš material. Nikoli pa ne povleci za kravato! S tem mu lahko uničiš vozel, dolžino, simetrijo, ... Vem, da se sliši zelo pedantno in morda čudno, ampak sam dam na izgled kravate res veliko in vlečenje kravate je na vrhu seznama stvari, ki me motijo.

Edina sprejemljiva priložnost, ko ženske lahko moškega potegnete k sebi za kravato:

Metaforični pomen naslova bi lahko opisal takole:

Moški nismo komplicirana bitja (večinoma). Ko rečemo, da nam nekaj ne paše, da nečesa ne maramo, da se imamo dobro tam, kjer smo, je to res. Ne nas vleči naokoli in nas siliti v nekaj, česar ne maramo. Ne tega počet in bomo veseli.

Kaj se mu mota po glavi?

Analogna fotografija, pozabljena umetnost?

Se spomnite časov, ko smo na izlete, potovanja s seboj vedno jemali analogne fotoaparate na filme? Ko smo poslikali tistih 24 ali 36 motivov, smo film nesli razvit in še tisti dan dobili slike, natisnjene na papirju.

Te slike so še vedno eni boljših spominov, ki jih imam iz otroštva. Takrat se je slikalo res le tisto, česar bi se kasneje radi še kdaj spomnili. Danes vsakdo "škljoca" na vsakih pet minut. Najboljše slike se potem delijo naokoli, na splet, le redko pa se še odločamo za tiskanje. Na koncu jih večina le zaseda prostor na našem trdem disku.

Fotoaparati na telefonih so postali izredno popularno orodje, prav zato, ker so zelo praktični; telefon imamo vedno pri sebi. Kvaliteta slik res ni enakovredna zrcalno-refleksnim fotoaparatom, toda takega fotoaparata res ne moreš nositi sabo vsak dan.

 "Najboljši fotoaparat je tisti, ki ga vedno nosimo pri sebi."

Kdaj ste nazadnje videli nekoga, ki je obudil to staro umetnost fotografiranja z analognim fotoaparatom? Sem prepričan, da je že dolgo tega.

Jaz sem se nekaj tednov nazaj odločil spihati prah z očetovega zrcalno-refleksnega iz poznih osemdesetih. V uporabi ni bil že kar lep čas. Doma sem našel tudi prazen črno-bel film. In se je začelo ...

Kmalu sem ta film zapolnil in je bilo treba kupit nove. Obisk ljubljanskega gradu je poskrbel, da sem hitro porabil ves trak, zato sem šel danes tri filme tudi razvit. Na žalost sta bila dva malce posebna (take v tistem studiu razvijajo le v sredah), so mi pa uspeli razviti enega. Slike so mi potem naložili na ključek, da jih imam takoj v digitalni obliki, na voljo za ogledovanje na računalniku. Se mi zdi, da mi jih je nekaj res uspelo.

Te slike zagotovo bolj cenim, kot tiste, slikane s telefonom. Če ne drugega, te vsak posnetek (film, razvoj) stane kar lepo vsoto v primerjavi z digitalno fotografijo. Ampak to res ni vse. Ti posnetki imajo več karakterja. Pri analogni fotografiji nikoli ne veš ali ti bo posnetek res uspel. Šele ko vidiš razvite fotografije se lahko prepričaš, da si posnel nek lep

motiv ali spomin. To je ena od stvari, ki me motijo pri tem načinu fotografiranja. To in dejstvo, da lahko izračunaš koliko te stane vsak pritisk na sprožilec.

So pa zato te slike res nekaj posebnega :)

Mobilne aplikacije za uporabnike javnega prometa - Bicike(LJ)

 Tole ne bo recept za jesensko poslastico, kot sem obljubil v prejšnji objavi, ampak nekaj uporabnega za vse tiste, ki se vozite po Sloveniji z javnim prevozom, ter za tiste, ki se vozite po Ljubljani z avtobusi ali izposojenim kolesom (beri: Bicike(LJ)).

 Za uporabnike pametnih telefonov ter tablic je na voljo kar nekaj različnih aplikacij, ki vam pomagajo tako, da prikažejo vozni red, morda zemljevid postaj in še kako drugo uporabno informacijo.

Jaz uporabljam tri (za LPP, Bicike(LJ), ter prevoz z vlakom), predstavil pa vam bom štiri, v treh različnih objavah, da ne bo ena sama predolga :)

 Pa začnimo z najbolj zdravo opcijo (seveda, če vreme sodeluje):


Bicikel

 Čeprav se je malo ohladilo, je vožnja s kolesom (na relativno kratke razdalje) še vedno najhitrejša in najboljša izbira. Storitev uporabljam okoli dva meseca in do zdaj se mi je šele enkrat zgodilo, da na postaji ni bilo parkiranega kolesa in sem moral hoditi do naslednje. Pa saj so kar blizu ena drugi. Kolesa so večinoma v dobrem stanju (hecno, včeraj sem dobil enega z zvito prednjo "feltno"), sedeži so nastavljivi po višini, prestava pa je ena sama, kar onemogoča hitro vožnjo, ne da bi zraven izgledali izredno zanimivo za ljudi :) Nekajkrat se mi je zgodilo, da je bilo kolo v višji prestavi kot ponavadi. Nimam pojma kako, vem le, da me občutek ni varal, saj je bila razlika res očitna. Tako da, če kdo ve kako spreminjati prestave na teh kolesih, naj mi prosim sporoči.

Postaja Prešernov trg: Petkovškovo nabrežje

 Zdaj pa k sami aplikaciji.

Je izredno preprosta za uporabo in nudi le malo funkcij, a vse, ki jih potrebujete:

• Za vsako postajo izpiše koliko koles je parkiranih ter koliko je prostih mest. Prav tako vam izpiše oddaljenost postaj od vaše trenutne lokacije (razvrsti jih od najbližjih proti najbolj oddaljenim).

• Ko kliknete na izbrano postajo, se vam prikaže zemljevid, na katerem je prikazana le izbrana postaja ter število parkiranih koles/prostih mest. Zemljevid je v zgornjem levem kotu opremljen z majhnim kompasom, ki se obrača skupaj z vami oziroma vašim telefonom. 
  
• Aplikacija ponuja tudi funkcijo iskanja po postajah, ki ni najbolj uporabna, saj je postaj še vedno relativno malo, zato vam ne vzame veliko časa, da preprosto "poskrolate" (scroll through) skoznje. Morda pa bo čez čas dodanih toliko novih postaj, da se jih bo splačalo iskati po imenu (najnovejša, pred Mercator centrom v Šiški, je bila dodana maja letos).

• Zadnja stvar je zemljevid, do katerega pridete s pritiskom na gumbek v zgornjem desnem kotu, ki prikaže vašo lokacijo ter vse postaje sistema Bicike(LJ). Tiste, ki nimajo parkiranih koles, so obarvane rdeče, tiste, ki pa nimajo prostih mest, so obarvane zeleno.
  

 To je vse, kar nudi aplikacija Bicikel. Podprta pa je tudi s sistemom, do katerega dostopate prek internetnega brskalnika. Tam so objavljene vse novice (morebitna zaprtja postaj, nove postaje, ...), odgovori na pogosto zastavljena vprašanja ter celotna predstavitev sistema. Prav tako se tam prijavite v sistem oziroma se naročite na storitev. 

 Stvar ni brezplačna, a so cene, vsaj za uporabnika, simbolične. Obstajata dve vrsti naročnin: tedenska in letna. Cena za tedensko naročnino je 1€, za letno pa 3€. Nato pride na vrsto še plačilo za posamezno izposojo, ki znaša:

• nič za prvo uro izposoje (vsakokratna izposoja)
• 1€ za drugo uro
• 2€ za tretjo in
• 4€ za vsako naslednjo uro izposoje.

 Verjamem, da večina uporabnikov tako ne bo potrebovala kolesa več kot eno uro, torej je edina cena, ki jo plačate, tistih 3€ za letno naročnino (ki se najbolj splača). Naj poudarim, vsakokrat, ko si izposodite kolo (ne le enkrat na dan), dobite eno uro brezplačnega kolesarjenja po Ljubljani. Če je število izposoj na dan omejeno, ne vem. Sam sem v enem dnevu zamenjal pet koles brez težav. Edini "problem" je, da morate počakati x enot časa, ko kolo parkirate na postaji, da lahko s tiste postaje odpeljete novo kolo. Lahko pa se sprehodite do naslednje postaje in to naredite takoj :)

 Edina nadležna stvar pri naročanju prek spleta pa je to, da potrebujete kreditno kartico, da bo šlo vse skozi. Bančna kartica vam ne bo pomagala, saj ne nudi istega nivoja zaščite.

 Tako, zdaj ko veste skoraj vse o sistemu Bicike(LJ) in njegovi mobilni aplikaciji, se tudi sami naročite, da se boste brezskrbno vozili po Ljubljani tudi vi :) KLIK