sobota, 21. december 2013

Vedeti ali doživeti

Kaj je tisto, kar nam bo pomagalo, da se v življenju kar najbolje odrežemo? Da dosežemo večino potencialov in v starosti z veseljem gledamo nazaj v preteklost?

Vsi vemo, da je znanje pomembno. Vsi vemo, da so izkušnje pomembne. Pa sta ta dva pojma enakovredna?

Moje mnenje je podobno tistemu o skromnosti (preberi). Nikoli se ne da z gotovostjo trditi, da bo znanje nadvladalo izkušnje in obratno. Vse stvari so relativne, veliko je odvisno od situacije, konteksta. Vedno je treba reagirati v skladu z okoljem. Ko doma slišite svojo najljubšo pesem, zapojete, zavriskate, ... Pa to naredite tudi v javnosti?

Nekateri študenti gredo na izpit z večjim optimizmom po tem, ko so požrli vso teorijo predmeta, drugi, ko so predelali vse možne vaje. Torej, ni odvisno le od situacije, temveč tudi od človeka. Pa saj smo se tega učili že v šoli.

Razmišljam dalje.
Ko si v najstniških letih, je izobraževanje seveda ena pomembnejših stvari. Če hočeš uspeti, imeti dobre ocene, se ne moreš zanašati zgolj na "izkušnje". 
Ampak formalno izobraževanje traja dosti manj kot naše celotno življenje (pustimo frazo, da se učimo vse življenje). Pa tudi v teh mlajših letih se dogaja dosti več kot le šola.

Ko pa pridemo do "izvenšolskega" in "pošolskega" življenja, so, vsaj po mojem mnenju, pomembnejše izkušnje. Učiti se na napakah svojih prednikov, jah, saj gre; teorijo poznamo. Pa vsi vemo, da smo morali, kot majhni otroci, na štedilnik postaviti svojo roko.

Preprosto je. Več situacij daš skozi, več izkušenj pridobiš, lažje je reagirati na način, da nam bo rezultat všečen. Imeti v mislih: "OK, to sem že počel, nič neznanega. S tem se znam spopasti." ali "Aha, to izgleda pa tako. Kaj so mi že rekli naj storim, ko pride do tega?" 
Kaj vam je ljubše?

Sem prepričan, da ima večina na svoji strani raje izkušnje. Preprosto navda te s pogumom, optimizmom. "Ah, to pa res ni težko." Pa tudi če je, veš, da si se s tem že srečal, in ti je lažje.

Zato veliko bolj obžalujem priložnosti, ki so mi ušle iz rok, zapravljene trenutke, kot pa neumnosti, ki sem jih storil. Zaradi teh neumnosti vsaj vem, česa ni pametno početi. Nikoli ni bilo nič hujšega, zato jih ne obžalujem. Pravzaprav se jih bolj poredko spominjam. Dosti redkeje kot tistih prvih priložnosti.
Nekaj na to temo sem spisal že v objavi Čas.

Zato sem se odločil, pred sekundo, da bo to moja novoletna resolucija. Izkoristiti trenutek, priložnost, dan.
Seize the day
Carpe diem

Kaj bo pa tvoja?

Bi še pisal, pa vem, da je že tako predolgo za večino od vas :)

Še malo Tommyjeve glasbe: