nedelja, 27. julij 2014

Moja Prva Aplikacija

Ker sem študent računalništva in se spodobi, da v prostem času kaj sprogramiram, sem med temle vikendom spisal in na Play Store objavil svojo prvo aplikacijo:



Torej, kaj počne tale moja aplikacija?
Malo izobražuje :)

V njej boste našli pravila formalnega oblačenja za moške (smokingov in frakov še ni notri). Obleke, kravate, srajce, ... Zraven sem dodal še nekaj slikic, kaj početi, česa ne (Dos & Don'ts) ter nekaj kravatnih vozlov. Navodila za zavezovanje le-teh bom mogoče dodal v naslednjih posodobitvah.

Nekaj screenshotov:




Dejte si jo prenest (na tej povezavi), preglejte in mal pokomentirajte. Punce pa jo podtaknite fantom, da se bodo znali pravilno obleč :D

nedelja, 06. julij 2014

Ljubezen do vožnje

Končno je pred mano spet prazna stran nove objave. Prvič po izpitnem obdobju, ki je šlo mimo kar fino :)


   -- Malo sem predelal izgled bloga. Na vrhu strani sta dva zavihka, nekaj o meni ter kontaktna stran. Pejte si pogledat. --

Sicer sem "exam-free" že en teden, ampak sem rabil nekaj brezdelja, da se privadim na poletno vzdušje.


Torej, poleg mene je skodelica zelenega čaja z meto, lahko začnem.

Ne spomnim se, da bi že kdaj omenil, da res rad vozim.
Ne vem zakaj. Preprosto, všeč mi je. To je drugi razlog, zakaj grem večinoma z avtom v Ljubljano, ko se zvečer dobimo s kolegi. Čeprav rad vozim ob kateremkoli času, so mi najljubše ure od enajstih zvečer pa tja do jutra. Seveda, ker so ceste prazne. Če me pa kaj živcira, so to vozniki, ki ne vozijo, kot bi morali (teh ponoči ponavadi ni). Kaj mislim s tem (kako vozijo tisti, ki jim uspe, da se derem nanje, čeprav me ne slišijo):
  • 10 km/h počasneje od omejitve,
  • z razmeroma konstantno hitrostjo (65 skozi naselje, 70 skozi območje z omejitvijo 90),
  • ob prižigu zelene luči na semaforju se ne premaknejo v naslednji sekundi.
Trenutno se ne morem spomniti še ostalih razlogov, se jih bom pa gotovo v desetih minutah po tem, ko se usedem za volan in se odpeljem.

Dosti voznikov ponoči ne mara voziti zaradi mnogo lučk, razsvetljave in še česa. Meni so pa ravno vse te luči všeč. Seveda je na podeželju čista tema, kar pa tudi ni slabo.

Eden mojih najljubših razgledov (no ja, bolj jasno mora biti vse skupaj)

Po prvem izpitnem obdobju, sem bil en teden sam na počitnicah, s to srečo, da so mi domači pustili avto. Pa sem se šel vsak dan malo vozit in spoznavat okolico. To mi je bilo res všeč. Pred vsakim križiščem malo naključno izbereš, kam boš zavil, na koncu pa ugotavljaš, kam te je prineslo :)

Glasba v avtu mi je kar pomembna, dosti raje vozim, če se iz zvočnikov slišijo dobri ritmi. Sem se pa enkrat ponoči vozil ob ugasnjenem radiu. Tudi ni bilo slabo. Če bi imel kak športen avto, bi z veseljem poslušal zgolj simfonijo motorja.

Avto, ki si ga res želim, je, morda malce nenavadno:

S streho mi je še bolj všeč
Se pa seveda ne bi branil skoraj nobenega drugega :D

Pa ti? Rad voziš ali ti je to bolj nujno zlo in vožnjo raje prepustiš komu drugemu?

Seveda pa ne pozabit, vedno se pripnite z varnostnim pasom.

sobota, 07. junij 2014

Peticija in nova zgradba FRI

Pred študenti računalništva in informatike ter kemije in kemijske tehnologije so lepi časi :)

Včeraj so namreč otvorili novo zgradbo za omenjeni fakulteti.
Lokacija: za Inštitutom za biologijo, torej, zraven živalskega vrta Ljubljana

Celoten kompleks je izredno lep, moderen, prostoren.

Kratek prispevek si lahko ogledate na spletni strani 24 ur:

Potek gradnje pa na povezavi:

Nova stavba pa ima en problem. Dostopnost do nje je dosti slabša kot do stare stavbe na Tržaški cesti. Baje je župan Janković obljubil novo LPP linijo, ki bo potekala mimo živalskega vrta, kar nam bo olajšalo pot. (Linija 23 je za naše potrebe neučinkovita.)

Ker pa smo študenti FRI-ja in FKKT-ja tudi strastni športniki, se ob lepem vremenu raje kot z avtobusi vozimo s kolesi. Trenutno imamo postajališče za sistem BicikeLJ (več o BicikeLJ-u si lahko preberete tukaj) zelo blizu fakultete, od naslednjega študijskega leta dalje pa temu na žalost ne bo več tako.

Sprožili smo internetno peticijo, kjer nam lahko z oddajo svojega podpisa pomagate tudi Vi. Ko se bo nabralo zgledno število podpisov, bomo na Mestno občino Ljubljana javili pobudo za izgradnjo postajališča v okolici nove stavbe. Trenutno najbližje postajališče je preprosto preveč oddaljeno.

Svoj podpis lahko oddate preko spletne strani:

Hvala!

Če se bo celotna zadeva izkazala za uspešno, bom z veseljem pomagal pri pobudah za postajališča tudi po drugih koncih Ljubljane. Sistem BicikeLJ je namreč izredno uspešen in želimo si ga razširiti še na območja Ljubljane, kjer postajališč zaenkrat še ni. Na primer: na celotni dolžini Šmartinske ceste ni niti enega postajališča. Prav tako v bližini Kodeljevega, na Štajerski cesti, Dolenjski cesti, ...

Še enkrat se Vam zahvaljujem za oddan podpis in se priporočam, da povezavo do peticije delite naokoli.

Hvala :)

sobota, 31. maj 2014

Kako je gledati na svet brez očal

Najprej se oproščam, ker že zelo dolgo nisem objavil prispevka.


Odkar so ljudje izvedeli, da nosim leče (včasih očala), jih je zanimalo, kako slabo vidim oziroma kaj sploh vidim brez leč. Nato so mi s prstom kazali nek oddaljen objekt in me spraševali, če ga vidim. Pa sem jim razložil, da vidim vse, le bolj zamegljeno je.
Verjetno si je res težko predstavljati.

Na vse te momente sem se spomnil, ko sem za faks izdeloval grafični vmesnik, ki ponuja urejanje slik. Poleg vseh filtrov, ki jih je bilo treba implementirati, je bil zahtevan tudi filter glajenja. Ko sem ga preizkušal, sem ugotovil, ja, to pa naredi sliko nekako tako, kot jo vidim jaz, ko sem brez leč.

Da ne boste več v nevednosti:
(leva slika - s korekcijskimi sredstvi, desna - brez njih)




sreda, 09. april 2014

Nadaljevanje zgodbe

Razmišljal je o tem, kakšen bo njegov najboljši dan.
Prišel je na idejo, da bo to takrat, ko bo sprejel dejstvo, da preprosto ne more biti najboljši v vsem. Da, več ljudi ko bo spoznal, v manj stvareh bo najboljši.
Vedno pride nekdo, ki je bolšji od tebe. Lahko si najboljši nekaj časa, a to se bo spremenilo.
Imel je cilj: postati državni prvak. Najraje bi postal športni prvak, a ni bil član nobene ekipe, ki bi bila sposobna poseči po takih lovorikah. Tudi sam ni bil izjemno nadarjen za kak šport.
Enkrat mu je na enem izmed tekmovanj iz znanja, ki jih je kar nekaj, uspelo osvojiti prvo mesto v državi. Bil je zelo ponosen. Šele čez nekaj tednov je dojel, da mu je uspelo doseči verzijo zadanega cilja. A vseeno ni bil pretirano vzhičen, saj bi mu veliko pomenil le tak športni uspeh. Sprijaznil se je, da ga verjetno ne bo osvojil. Da ni dovolj športnika, da ne vztraja dovolj dolgo v stvareh, ki se kasneje izkažejo za dobre, vredne vztrajanja in naporov.
Tak je bil vse življenje. Tega je bil vajen. Pa vseeno je bila v njem vedno prisotna tista želja, tisto hrepenenje po tem, da bi končno uspel v nečem, njemu pomembnem, da bi deloval v skladu  z željami in ne zgolj v duhu - saj ne morem nič narediti. To bi ga dvignilo, dvignilo nad bit po kateri je bival vsa leta. Postal bi večji človek. Samoaktualiziran. Tega si je želel. Zadovoljiti te najvišje potrebe. A to bi lahko dosegel le sam. Nihče mu tega ne more dati.

Ura je bila pet popoldne. Skozi okno je že opazil bleščanje Sonca, ki mu je prihajalo naproti. Ob popoldnevih in večerih je svojo sobo oboževal, saj je bilo v njej, zlasti poleti, veliko sončne svetlobe. Zjutraj ni bilo Sonca od nikoder. Vstajal je na drugi strani sveta. To je sovražil. Želel si je Sončeve svetlobe skozi ves dan. Pa je ni dobil.

Sonce skozi okno. Sun through a window.

Zvečer je šel na sprehod s svojim psom.

četrtek, 27. marec 2014

Zgodba

Odprl je vrata svoje male, zadušljive sobe, vrgel torbo ob steno in se usedel na posteljo. Pogledal je po sobi in se začudil. Vse predmete, pohištvo, opremo je do tedaj gledal le skozi uporabnost v sedanjosti. Toda ta dan je bil drugačen. Na čemurkoli se je ustavil njegov pogled, ga je ta predmet spomnil na dogodek iz preteklosti. Na pot, po kateri je prišel po njega. Na dan, ko si je zanj vzel največ časa. Vzrok, zakaj si ga je želel.


Vse se mu je gnusilo. Za stvari, ki jih ni več uporabljal, mu je bilo žal svojega, še posebej pa denarja svojih staršev. Nista mu kupovala veliko kratkotrajno zanimivih stvari, na primer igrač. Pa vseeno mu je bilo žal, da si jih je kdajkoli sploh želel. Zaradi vseh teh misli, se mu je utrnila nova. Človek gre skozi različne faze življenja. Ko je v mladih letih, ga zanimajo druge stvari kot tiste, ki ga zanimajo, ko ima svojo družino. Nič ni za zmeraj. Nič ni večno. Ni vedel, kako se počuti ob tem. Bilo mu je žal, da iz obdobja, ki je minilo, ne potrebuje skoraj ničesar več. Toda vseeno je vedel, da je takrat potreboval večino, česar je imel, da se je lahko razvil v to, kar je. Materialne stvari so mu prinesle znanja, spretnosti, lastnosti. S pomočjo vsega, kar so mu nudili v otroštvu, si je izoblikoval značaj, drugačen od ostalih značajev. Vedno je verjel, da je nekaj posebnega, da mu nihče ni enak. Dni, ko se je počutil samozavestnega, je preživel misleč, da je v svoji enkratnosti boljši od vseh, da ima lastnosti, ki ga delajo najboljšega. Ostale dni se je počutil kot zavržen, slab unikat.

Zdaj, ko je sedel na svoji postelji in razmišljal o svojem otroštvu, je ugotovil, da sploh ni bilo pomembno, kako se je takrat počutil, saj ljudje niso opazili, sam ni spremenil obnašanja. Mislil si je že, da ni nikomur mar zanj. Spet drugič je verjel, da se svet vrti okoli njega. Da je on sam edini povezovalni člen.

Vse te misli so se menjavale. Belo. Črno. Tudi sivo. Vedno več sivega.


nedelja, 02. februar 2014

Ledena odeja

To naše vreme je vsako leto bolj zmedeno. Najprej nameče sneg, potem pride dež, kasneje pa nekaj vmes. Čeprav ima veliko ljudi zaradi tega velike težave (ponekod nimajo elektrike, drevje poka, dogajajo se prometne nesreče, ...), pa je narava vseeno prekrita v nekakšno prozorno odejo, ki po mojem mnenju izgleda čudovito.







petek, 31. januar 2014

Viski s cimetom in jabolki

Končno konec izpitnega obdobja! Včeraj sem imel zadnji izpit, zdaj sem pa dva tedna frej.

Za ta poseben dogodek, sem par dni nazaj prvič poizkusil en recept, ki sem ga naključno našel na internetu: Apple and Cinnamon Infused Whiskey ali po naše z jabolki in cimetom prežet viski. Sliši se super :)
Se mi pa zdi, da je najboljši čas za tak viski okoli božiča, cimet in jabolka so nekako del tistega časa. Ampak! Se ga ne bomo branili niti zdaj.

Torej, recept je zelo enostaven. Sestavine so tri, potrebščin je nekaj več:
  • seveda viski (naj ne bo predober, ker bi ga bilo škoda)
  • cimetova skorja (palčke), sam sem dal 3 vrečke (12 palčk), lahko tudi manj
  • jabolka, dva ali tri
Jabolka olupite, narežite na majhne krhlje ter skupaj s cimetovimi palčkami vrzite v stekleno posodo. Sam sem uporabil posodo za bovlo, še bolje pa je, da uporabite tako, da se jo da neprodušno zapreti, kozarec za vlaganje, ... 

Nato pa preprosto zalijete z viskijem in zaprete posodo.


Ker se mi je zdelo, da sem uporabil preveč jabolk (viski jih ni prekril), sem šel naslednji dan še po eno steklenico viskija.
Celotno zadevo postavite nekam na hladno (shramba, klet) in pustite na miru. Za koliko časa? Tu sem naletel na zelo različna navodila. Eni so rekli, da pustimo zgolj čez noč, drugi teden, dva, nekateri celo do enega meseca (baje se šele takrat viski popolnoma prežame z jabolki in cimetom). Poskusite. Ko se odločite, da je dovolj, zadevo preprosto precedite (tudi skozi filtrirni papir ali čisto krpo) in pretočite.

Po treh dneh

Mi smo imeli pokušino po treh dneh (konec izpitov) in ni bilo slabo. Bom pa pustil še vsaj kak teden.

Najbolj se je čutilo cimeta (možno, da sem ga dal preveč). Ampak dišalo je pa prav božansko.

Ta recept lahko uporabite tudi za kako drugo pijačo, z drugimi sestavinami (vanilijevi stroki, ingver, čili, ...). Eksperimentirajte!

Torej, ideja za darilo, ki bo skoraj vsakemu ljubitelju viskija všeč. Ali pa preprost način kako "oplemenititi" kak slab viski.

Na zdravje!

nedelja, 19. januar 2014

Liebster Award: 2014 Edition

Today, I got genuinely surprised when I found out that I was nominated for the Liebster Award. Even more so, because I had no idea what the hell that was. Now that I've gotten to know what its all about I would like to thank Klavdija of C'est la vie for nominating me. Do check out her blog, interesting stuff!


Now to the real deal. First the rules
  • Thank the person who nominated you and link back up to their blog
  • State 11 facts about yourself
  • Answer the 11 questions given to you by the nominator
  • Nominate 11 other bloggers for this award who have less than 200 followers 
  • Create 11 questions for your nominees to answer
  • Let the nominees know that they have been nominated by going to their blog and notifying them

Interesting and not so interesting facts about me:
  • I wear glasses at home and contact lenses whenever I'm in public.
  • I still speak a bit of French, but it is getting worse with every day of not using it.
  • Its the same with Russian, only worse, because I had only been learning it for two years in grammar school. I can still read Cyrillic though.
  • I have a fox-coloured eurasier (eurasian) dog named Dina.
  • I started cutting my own hair last October.
  • I hate smudges and finger prints on my glasses.
  • I have "a small amount" of OCD, think greatly of humour and people with great sense of it.
  • I pick up my guitar every few days and play for an hour, usually when everyone else in my house have already gone to bed.
  • In primary school I always wanted to be a waiter. Then in grammar school I wanted to go study Law or Architecture. I ended up studying Computer and Information Science.
  • I love suits, ties, coats, ... and often comment on how men are dressed on TV or out on the street.
  • I love Suits, Game of Thrones, Mad Men, Top Gear and some others.

Answering my nominators questions:
  • Describe yourself in one sentence.
I can be quite uninteresting (though rarely), sometimes indifferent, sometimes eager, think highly of myself, funny, smart, hetero-sapiosexual.
  • What is your favourite music?
I don't have a favourite genre, because I like so many of them. I listen to almost everything. Most interesting are probably drum 'n' bass, dubstep, glitch hop. I love Tommy Emmanuel, The Beatles, Gramatik, Fox Stevenson, Netsky, Frank Sinatra, Dalmatian music. I love singing along The Beatles or Frank. I like Andrea Bocelli, Luciano Pavarotti, ...
  • What is your favourite food? 
Another decision I cannot make. I love a lot of different food, I adore meat, hate veggies. I've only tried it once, but I like sushi too.
  • Where would you be in this very moment, if you had unlimited money and time?
Travelling around the world and settling in New York in a big, beautiful apartment (like Harvey's in Suits) with a great view, or here.
  • Which are your favourite movies? (name 3)
Too many choices, cannot be done.
  • What scares you the most?
Probably failing miserably at something, anything.
  • What you really don't like?
Studying. I just don't have the nerves.
  • What are your biggest dreams?
I don't have dreams, I have goals. Making it big with something I love doing.
  • Do you want to get married and have kids one day or are you more like a careerist?
I would like to get married (not any time soon), have two children, a boy to carry the name and a girl.
  • Your favourite city or destination in the world?
I actually haven't seen much of the world yet, but right now, New York.
  • If you had to choose one supernatural power, what would you choose?
Being able to read other people's minds.


My nominees (in alphabetical order):



My questions:
  1. Who are you (some details, not written above)?
  2. To what do you dedicate most of your spare time?
  3. Which was the most memorable trip you ever took or event/gathering you've attended?
  4. What are your thoughts on vegetarianism?
  5. Does money buy your happiness? How so?
  6. Your current or childhood idol is? Let's make it both, childhood and current :)
  7. How do you express yourself (or your creativity) besides writing your blog?
  8. Is your biggest regret something you did or something you haven't done?
  9. Tell me your favourite alcoholic and non-alcoholic drink.
  10. How important is music to you? What is mostly playing on your iPod, radio, computer, ...?
  11. Are you happy?

Finished :)
Have a great week everyone!

sobota, 18. januar 2014

ASMR

Oziroma Autonomous Sensory Meridian Response. Zelo zanimivo in prijetno občutje.


Možno je, da ste to že občutili, le vedeli niste, da ima ta občutek specifično ime. (Podobno kot deja vu.)

Na kratko, to je občutek, ki ga nekateri ljudje (še zdaleč ne vsi) doživijo oziroma doživljajo, ko slišijo nek zvok, glas, vidijo kake signale, ... Ljudje različno reagirajo na te signale, tudi vsi tisti, ki so pod vplivom ASMR-ja, se ne odzivajo na iste signale. Na primer: ASMR community vedno bolj raste, vedno več vsebine je na internetu za  našo sprostitev. Toda, večinski del teh vsebin so videi, v katerih ljudje šepetajo, igrajo razne vloge, ... Meni pa gre šepetanje na živce. Prav nasproten učinek ima kot nek glas, ki pri meni sproži ASMR reakcijo. Sploh šepetanje na radiu ali televiziji. Prav znervira me.

Prilagam dva videa, ki meni sprožita ASMR reakcijo. Zaradi njunih glasov, naglasov.



Grem stavit, da bo nekaterim glas tega moškega oduren oziroma ga ne bodo mogli dolgo poslušati. Tudi meni gre po eni strani na živce, ampak vseeno sproži reakcijo.



Ste mogoče še vedno malo zmedeni?
Občutek, o katerem govorim, je podoben tistemu, ki ga dosežemo s tole zadevco:


Nekateri ga opisujejo kot možganska masaža, možganski orgazem, braingasm, ... vedno pa se pojavi beseda tingling, torej nekakšno mravljinčenje. Ponavadi se pojavi na skalpu, vratu, navzdol po hrbtu, tudi po udih. Nasploh zelo prijeten občutek. Dostikrat ga lahko še ojačamo z božanjem rok, vratu, ...


Ga pa ne gre zamešati s kurjo poltjo. Ta pride, ko slišimo kako res dobro glasbo, orkester, dober glas, ... ampak to ni ASMR.


Kakor vse dobre stvari, se tudi tega občutka naše telo navadi in sčasoma signali, ki so nam ga včasih sprožili, niso več "dovolj močni". Postanemo imuni. Takrat je treba potrpeti in poskusiti čez teden, dva. Ali pa najti kake druge signale, ki bodo učinkovali.

Da vam pokažem še kakšne vsebine (ki me motijo in pri meni sprožijo nasproten učinek) so večinoma na voljo za ASMR-jevce:







Torej, kot sem omenil, večini "ASMR ljudem" reakcijo sproži šepetanje, crackling noises (kot v primeru govora tega moškega), razni vizualni efekti, dejanska masaža skalpa, vratu, tuji naglasi (kot v drugem videu te objave, vzhodno-evropski naglas), ...

Poznam nekaj ljudi, ki pri meni sprožijo ta občutek, ko se pogovarjam z njimi. Če poznate koga takega, se kar dogovorite za pogovore, ampak pazite, da ne bodo prepogosti :)

Želim, da tudi sami čimprej odkrijete kaj vas spravi v to skrivnostno stanje.

sobota, 04. januar 2014

Začetek

Že dvajset novoletnih praznovanj sem dal skozi, že dvajseti "novi" začetek se je zgodil par dni nazaj. Je pa še prezgodaj, da bi lahko govoril o tem, da bo letos vse drugače. Gotovo bo kaj novega.

Prva fotka letos
Naj bo res čimbolj pestro in razburljivo, ker dolgčasa noben ne mara! Ni nujno, da se dogajajo same dobre in lepe stvari, kontrast je namreč potreben.

Želje?
Jah, jih je mnogo. Vse imajo potencial za uresničitev, je pa seveda na meni, da za to poskrbim.
Res si želim, da bi letos moja omara dobila nekaj iz tvida (čeprav bolj ko razmišljam, bolj dvomim, da bi na meni dobro izgledalo).

nekaj takega ...
ali pa s takim vzorcem
Še naprej se trudimo, da Slovenija ostane lepa dežela z dobrimi medčloveškimi odnosi. Rezultati moje kratke ankete so pokazali, da vas je večina novo leto pričakala nekje v Sloveniji. Kar je super, saj premalo poznamo našo državo, nudi pa nam veliko. Družba je bila pretežno družinskega ter prijateljskega značaja.


Slovenija je, na zunaj, četrta najmirnejša država na svetu. Ostanimo še letos tako visoko.

Aja, pa mal snega nej nameče, ker tole je že mal smešn :)

Bi bilo dosti bolj čarobno s snežinkami
Naredite si leto 2014, kakršno si želite. Nihče ga ne bo ustvaril namesto vas ;)